Naslovna skladba Zlatkovega istoimenskega prvenca daje vpogled v Zlatkovo videnje sveta, njegov življenjski moto in naslov plošče - Svet je lep, ki so ga nekateri zmotno vzeli za naivnega ali celo ironičnega. Sporočilo pesmi Zlatko poskuša ljudem posredovati skozi svojo glasbo in pojavnost, nagovarjajo pa jih tudi ljubljanski pločniki, polni grafitov Svet je lep, ki želijo človeka ustaviti za trenutek in mu polepšati dan s to preprosto a težko dosegljivo ugotovitvijo, kadar jim je najteže. Kot se spodobi za nosilno skladbo albuma, je »Svet je lep« pravi butični zvočni in glasbeni izdelek. Rdečo nit glasbene podlage si podajata otožna trobenta in kitara, ki v skladbi nastopata kot dva pola. Trobenta z ambientalnim odmevom predstavlja ulice, opoj in občutek samote. Kitara, trobentina protiutež, pa svet in vse dobre stvari, ki jih zamujamo. Podobno igro, kot trobenta in kitara uprizarjajo tudi vokali. Zlatkova interpretacija pripada temni plati, medtem ko Melodiejin vokal v refrenu predstavlja mladost, čistost in pozitiven pogled skozi dozdevno naivno izjavo. Ritmična podlaga je odločna, suverena in skrbi za dinamiko v sicer kontemplativni skladbi. S skladbo so se poigrali neumorni prsti avtorjev in producentov, in ji dali novo preobleko, saj jo na plošči najdete v drugačni podobi.